Novice

Takoj po službi ni primeren čas za vadbo

Večina med nami opravlja sedeče delo, kar bi pomenilo vsaj 8 ur sedenja na dan. Lokomotorni sistem oz. naše mišice, kosti in sklepi, so ves čas v prisilnem položaju. Zaradi tega prisilnega položaja telesa med sedenjem, se prostor med vretencami zniža, skrajšujejo se mišice kolkov in vezi na podlahteh in še bi lahko naštevala. Priporočljivo je, da med delovnikom vsako uro vstanemo, se sprehodimo in se pretegnemo. Velikokrat mi kdo pove, da ga boli “v križu” in se mu zdi to popolnoma normalno, kot da mu ta bolečina zaradi sedečega dela “pripada”. Bolečina je znak, da je hrbtenica že preobremenjena.

 

Dinamične vadbe samo za zelo trenirane posameznike

Veliko pa nas je takih, ki takoj po dolgem sedenju hitimo na neke agresivne in divje vadbe, pri katerih so vključeni poskoki, upogibi trupa (trebušnjaki), skleci, tek ipd. S tako vadbo (za nekatere moram žal reči, da njihova imena spominjajo na imena pralnih praškov ali na neznane leteče predmete), ki ima poudarek na tempu in naglemu dvigu srčnega utripa, zelo verjetno še bolj načnemo težave s hrbtenico. Z vsakim poskokom in upogibom trupa (tu je prioročljiva pravilna izveda – žal veliko inštruktorjev ne zna pokazati pravilne izvedbe!!!), se prostor med vretencami še bolj zniža. Na zelo kratek rok si tako pridelamo ali hernijo disci (stisnjena medvretnčna ploščica) ali ishias (ukleščen živec) ali pa kar oboje. Divje in dinamične vadbe so primerne samo za zelo trenirane ljudi – ki imajo dobro razvito muskulaturo telesa in zdravo držo.

 

Po službi najprej počitek

Najbolj idealno bi bilo da, se po koncu delovnika uležemo za približno 15min na trdo in ravno podlago s hrbtom navzdol – zato da se prostor med medvretenčnimi ploščicami nekako normalizira oz. se ploščice postavijo v prvotni položaj . Mimogrede: med sedenjem je križni del hrbtenice tako obremenjen, kot če bi nanj postavili okoli 70kg težko utež. Podobno je v predelu med vratnim in prsnim delom hrbtenice. Torej se s ploščice med sedenjem stisnejo. Naša hrbtenica oz. celoten lokomotorni sistem, ni pripravljen na dinamične vadbe zjutraj, ko se zbudimo. Zjutraj je čas, ko telo pretegnemo in predihamo.

 

Na hitro dosežen rezultat?

Trend dinamičnih in preagresivnih vadb narašča. Sploh se zanje odločajo ljudje s prekomerno težo, ki imajo že v osnovi slabšo držo telesa in nerazvito muskulaturo, kar kmalu pripelje do težav s hrbtenico ali celo s srcem. Cilj vadbe naj ne bi bil, da smo na koncu vadbe “crknjeni” in da po vadbi takoj hitimo na tehtnico preverjati koliko smo shujšali. Vadba naj bo del vsakdana in naj bo zmerna. Če želimo ohranjati zdravje, je vsak dan 30min zmerne vadbe čisto zadosti. Ko ne vadimo pa izberimo raje stopnice kot dvihalo, pojdimo peš v službo in poskrbimo da zdravo sedimo in vključimo v vsak dan tudi raztezne vaje.

Takoj po službi ni primeren čas za vadbo