Novice

Spodbujanje netekmovalnosti pri otrocih

Preteklo soboto sva z nečakom odtekla njegov 2. maraton – 320m razdaljo v okviru Banka Koper 2. Istrstekga maratona. Vitan ima 3 leta in je za to starost kar živahen in radoveden. Rad se giba: pleše, raziskuje, teka, kolesari, kuha, “parkira avtke” itd. Se smeje, vse ga zanima, pri vsakem preverja do katere meje lahko gre, obožuje trenutke, ko je na mizi hrana in večinoma vse poje. Hodi v vrtec kjer obiskuje plesne vaje in gibalne urice.

Tekma, ki je bila igra

Na dan maratona sem zjutraj preverila kako je spal in ali je pripravljen. Nestrpno je čakal, da bova z ostalimi otroci stala na štartni črti. Takoj po prihodu na prizorišče sva ponovila “visoki štart”, si nadela štartne številke, se postavila na štartno črto in počakala štart. Zaradi velike množice je bil nekoliko nervozen, a hkrati nestrpen. Naša skupina je startala prva, zato je bilo okoli skupine otrok, ki so startali v spremstvu odraslega, ogromno ljudi: novinarjev, otrok, ki so štartali kasneje, navijačev…Postavila sva se v “visoki štart” in na znak štarterja poletela. Vmes sva se nekajkrat prijela za roke, spodbujala en drugega, se smejala in se podila z ostalimi v skupini proti cilju. Tekla sva kolikor hitro se je dalo. V cilju pa nasmešek in objem. Ni ga zanimalo kateri je bil in niti ga ni zanimalo kdo je bil prvi. Le rekel je: “Greva še enkrat!” in pričakoval, da bova res ponovno stala na štartni črti. Dobil je medaljo, malico in odtekla sva k mamici. Vesel ker je tekel.

Tekmovalnost?

S tekmovalnostjo se bo otrok slej ko prej soočil v življenju, oz. povsod tam kjer je rezultat in ocena merilo za njegove dosežke. V zgodnjem otroštvu pa tekomovalnost zagotovo prinaša otroku veliko breme, ker mu povzroča frustracije. S sodelovanjem v otroku spodbujamo in razvijamo zaupanje in prijateljstvo.

Zgodba o tekmovalnosti iz Afrike

Antropolog je otrokom v nekem afriškem plemenu predlagal tekmovanje. V senco drevesa je postavil košaro, polno dobrot in otrokom dejal, da jo dobi tisti, ki bo prvi pritekel do drevesa. Otroci so se prijeli za roke in tekli. Ko so prišli do drevesa, so posedli okoli njega in si razdelili dobrote iz košare. Antropolog ni mogel verjeti svojim očem. Vprašal jih je, zakaj niso tekmovali in poskusili prehiteti drug drugega, saj bi zmagovalec sam dobil celo košaro dobrot. Otroci so odgovorili: »UBUNTU. Kako bi lahko bil eden izmed nas srečen, če bi bili vsi ostali žalostni?« UBUNTU v kulturi Xhosa pomeni: “Jaz sem, ker smo vsi.”

 

priprave pripravljeni  gremocilj

Napisala: Simona Glavan