Novice

Kako z vadbo dosežemo občutke sreče

S premalo gibanja se v telesu ustvarja slabo razpoloženje, medtem ko lahko z rednim gibanjem poskrbimo za dobro fizično in duševno počutje in ga takega lahko tudi ohranjamo” (Plato)

Nič novega – redna vadba ima pozitivne učinke na telo oz. na naše zdravje. Ali lahko z vadbo res dosežemo občutke sreče?

Iz lastnih izkušenj lahko povem, da sem z redno vadbo bolje razpoložena. Po tekaškem treningu (po možnosti brez ure in ostale tehnologije) ali po vabi joge, se počutim odlično. Prijetno utrujena, a vseeno razpoložena še za kako zabavo, če je to petkov večer.

Znanstveno pa je dokazano, da se med vadbo v telesu dogajajo kemični odzivi in sicer v možganih – zato je govora o “občutkih sreče”. Te kemične reakcije pa imajo na naše duševno zdravje takojšnje učinke.

 

Posledice negibanja

Najbrž ste že slišali, da so tekači odvisni od teka in da je tek zanje “droga”. Tega ne moremo jemati dobesedno, lahko pa to razložim v nadaljevanju.

A naj najprej povzamem, kaj našemu telesu povzroča stres, sploh če smo mu dalj časa izpostavljeni in smo hkrati nedejavni. Imamo večje možnosti, da:

  • zbolimo za boleznimi srca in ožilja,
  • imamo motnje spanja,
  • težave s prebavo,
  • se razvije debelost,
  • se razvije depresija,
  • težave s kožo,
  • slabši spomin,
  • slabša spolna funkcija.

V možganih se med stresom povišajo vrednosti hormona krotizola, kar privede do občutka strahu, slabega razpoloženja, poslabša se imunski sistem; in povišajo se vrednosti horomona adrenalina, kar privede do povečanega krvnega tlaka, povečanega utripa srca, poveča se poraba energije.

 

Ko imamo vsega preko glave – se pričnimo gibati in že po par minutah se bomo počutili bolje

Kaj lahko naredimo, ko imamo vsega “preko glave” oz “poln kufer”? Odpravimo se na tek ali drugo obliko gibanja in že po par minutah, potem ko nam prične hitreje biti srce, se pričnejo v možganih kemične reakcije, s čemer dosežemo, da se bomo že po par minutah počutili bolje.

Pozitivni učinki gibanja na telo – aktivirajo se:

  • nevrotični faktor: ščiti možgane pred čustvenimi izpadi in pripomore pri okrevanju stresa in depresije,
  • noradrenalin: živčni prenašalec, ki sodeluje z dopaminom, ki poskrbi za občutek sreče in je pomemben pri sprejemanju odločitev,
  • aminomaslena kislina: vadba zmanjšuje stopnjo stresa, ki je povezan z izločanjem živčnega prenašalca za umiritev,
  • protitelesa: vadba in veselje povečata tvorbo protiteles. Protitetlesa so posebne beljakovine, ki jih proizvaja imunski sistem, ki pripomore pri zaščiti pred virusnimi in bakterijskimi obolenji,
  • endokanabinoidi: te naravne kemične sestavine imajo vlogo pri spodbujanju apetita, občutku za bolečino, razpoloženje in spomin. Zelo podoben učinek kot ga ima rastlina kanabis,
  • dopamin: živčni prenašalec za dobro počutje. Kontrolira center za zadovoljstvo in je odgovoren za občutke relaksacije in euforije,
  • endorfini: prevzamejo največ zaslug za občutek euforije, za kar zadostuje že 20 min vadbe,
  • serotonin: živčni prenašalec, ki je odgovoren za občutek vedrine in vztrajnosti. Nizke vrednosti tega živčnega prinašalca so prisotne pri depresivnih ljudeh, zato je zanje primerna redna vadba.

 

In še: gibanje v času kosila lahko poveča produktivnost za dodatne 3 ure. Torej po kosilu si privoščite sprehod in predihajte pljuča.

Ampak pozor: preveč vadbe lahko oslabi imunski sistem. Velja tudi v primerih, če počitku oz. regeneraciji ne posvetimo dovolj časa.

Kako z vadbo dosežemo občutke sreče