Novice

Hoja po gozdu – protistresna terapija in še veliko več

Hoja v gozdu

Moderen človek prebiva v mestu in nekateri se v naravo odpravijo zelo redko. Bolezni, ki so posledica onesnaženosti v mestih, pa so v porastu (alergije, horomonske težave, težave s spominom, vidom..). Kolikokrat na teden se odpraviš v naravo? Vsaj enkrat?

Nekoč je človek prebival v naravi 99,9 % svojega časa, v zadnjih 100-ih letih pa se je preselil iz naravnih okolij (jungla, gozdovi, puščava, preija) v mesta ali na obrobje mest. Darwinov model predpostavlja, da se živali lahko razvijajo v harmoniji, če so v stiku s svojim življenjskim prostorom – naravo. Nekoč je človek večino dneva hodil ali tekel, za namene prodobivanja hrane, torej se je konstantno gibal v naravi. Plezal je na drevesa in skalnate predele za preživetje. Pod skalami je iskal hrošče in razna morska bitja, ki jih je prinesla plima in je to bila njegova hrana polna beljakovin, potrebnih za preživetje. In potem se čudimo, ko vidimo da imajo otroci naravno željo, da plezajo na drevesa in dvigujejo kamenje in jih privlačijo žuželke in luže.

Simuliranje narave

Večina nas ne živi v okolju, ki je podoben našemu naravnemu okolju. Življenje  v mestu je praktično, vendar ima škodljiv vpliv na naše počutje. Na voljo imamo simuliranje izkušnje z naravo, s predvajanjem filmov ali gledanjem oddaj, ki vsebujejo prizore iz narave, zvoke ptic, šumenje morja, vetra. Vse to deluje sproščujoče na telo. V ponudbi so tudi audio posnetki narave, ki nekaterim od nas pomagajo pri sproščanju ali da lažje zaspimo.

Vpliv “gozdne kopeli” na počutje

Japonski izraz Shinrin-yoku oz. “gozdna kopel” opredeljuje prebivanje časa v gozdu. Japonske študije dokazujejo, da z “gozdno kopeljo”, ki traja nekaj manj kot pol ure na dan, vplivamo na:

  • znatno se poveča sproščenost,
  • zniža se koncentracija kortizola,
  • zniža se srčni utrip,
  • zniža se krvni tlak,
  • poveča se aktivnost parasimpatičnega živčnega sistema in zniža aktivnost simpatičnega živčnega sistema.

Če povzamemo: že krajše izpostavljanje “gozdni kopeli”, pozitivno vpliva na naše počutje in zdravje. Samo predstavljamo si lahko učinke, ki bi jih dosegli z daljšim časom. In pomembno je dejstvo, da je prisotnost onesnaženosti bistveno manjše že 200 m od ceste.

Pozitivni učniki hoje po gozdu

Naj izpostavimo kaj so pokazale študije oz . nekaj dejstev:

  • postanemo bolj umirjeni in sproščeni,
  • glava deluje bolj spočita,
  • zniža se srčni utrip,
  • zniža se stresni hormon noradrenalin,
  • zviša se adrenalni hormon (dehydroepiandrosterone sulfate (DHEA-S)),
  • zniža se adiponectin, ki je povzročitelj debelosti in diabetesa 2,
  • poveča se delovanje aktivnost parasimpatičnega živčnega sistema in poveča se aktivnost simpatičnega,
  • zniža se hormon kortizol (stres),
  • izboljša se storilnost,
  • v gozdu je manj hrupa in bolj čist zrak,
  • izboljša se imunski sistem,
  • izboljša se kognitivno razmišljanje,
  • zmanjša se depresija,
  • prizori  v naravni povečajo aktivnost možganov na načine, ki so podobni koristim meditacije,
  • poveča se raven endorfinov,
  • sproščajo se toksini in pospeši se hujšanje,
  • spominsko izboljšanje pri  ljudeh z Alzheimerjevo boleznijo,
  • medtem, ko hodimo in z očmi »skeniramo« okolico, doživljajo naši možgani podoben občutek kot v REM fazi spanja, kar pomeni da se naši možgani spočijejo,
  • dokazano je tudi, da hoja v naravi izboljšuje vid, ker je potrebno ves čas izmenjajoče opazovati nekatere dele narave od blizu in nato nekatere dele narave, ki so bolj oddaljeni. Zato bi bilo priporočljivo, da vsaj del tega pohoda preživimo brez očal, da se oči »natrenirajo«. Zelena barva narave, naše oči tudi pomirja in je prav tako blagodejna za vid.

Oprema?

Vse kar potrebuješ za hojo po gozdu, so udobna oblačila in špotno oz. treking obutev. Še vedno odlašaš s sprehodom, recimo na bližnji hribček?

Hoja v gozdu

napisal: Simona Glavan, vaditeljica športne rekreacije, vaditeljica Zdrave vadbe, promotorka Zdravih društev in izvajalka programa Zdravju prijazno podjetje